Ostale fotografije si lahko ogledate v fotogaleriji (dogodkov)
PRVIH 10 LET
SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB 10. OBLETNICI DELOVANJA ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA DR. FRANCA KOVAČIČA V MARIBORU
Kazinska dvorana SNG Maribor, 8. oktober 2008
Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča v Mariboru praznuje letos deset let obstoja. Na svečani akademiji, ki je bila 8. oktobra 2008 v Kazinski dvorani mariborskega gledališča, je slavnostni govornik častni član društva red. prof. dr. Bruno Hartman orisal življenje in delo zgodovinarja in teologa dr. Franca Kovačiča, "osrednje osebnosti znanstvenega Maribora" na prelomu v 20. stoletje pa vse do smrti leta 1939, predsednik društva red. prof. dr. Darko Friš pa predstavil 10 let delovanja društva in njegove dosežke, na katere smo lahko upravičeno ponosni.
Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča v Mariboru je bilo ustanovljeno 5. marca 1998. Poimenovano je po znanem zgodovinarju in teologu dr. Francu Kovačiču, ki je bil po mnenju Janka Glazerja "osrednja osebnost znanstvenega Maribora" na prelomu v 20. stoletje pa vse do smrti leta 1939. Ustanovni predsednik Zgodovinskega društva dr. Franc Kovačič v Mariboru je postal akademik prof. dr. Jože Mlinarič.
Društvo je izključno strokovno združenje, nepolitično in neideološko usmerjeno. Posebno pozornost namenja proučevanju slovenske zgodovine s poudarkom na zgodovini mesta Maribora in severovzhodne Slovenije in tudi širše, poleg tega pa ohranjanju kulturne dediščine in popularizaciji zgodovinopisja.
Društvo združuje več kot sto aktivnih članov. V desetih letih delovanja se mu je pridružila cela vrsta znanih imen zgodovinarjev, uspelo pa nam je pritegniti tudi večino raziskovalcev preteklosti različnih strok in področij, predvsem etnologe, umetnostne zgodovinarje, slaviste, jezikoslovce, muzealce, arhiviste, raziskovalce zgodovine medicine, lekarništva itd., ki delujejo na področju Maribora in celotne severovzhodne regije.
Pomembnejše reference društva:
- organizacija in izvedba znanstvenega simpozija o življenju in delu dr. Pavla Turnerja (junij 1999)
- izdajanje znanstvene revije za humanistične in družboslovne študije Studia historica Slovenica (redno izhaja od leta 2001)
- organizacija mednarodnega simpozija 'Demokratična opozicija Slovenije - ob 10. obletnici osamosvojitve Slovenije' (oktober 2001)
- soorganizacija 31. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, na katerem smo poglobili v regionalne vidike slovenske zgodovine (oktober 2002)
- organizacija in izvedba znanstvenega simpozija ob 100-letnici ustanovitve Zgodovinskega društva za Spodnjo Štajersko (maj 2003)
- organizacija in izvedba slavnostne prireditve ob odkritju spominske plošče dr. Francu Kovačiču (maj 2003)
- organizacija in izvedba znanstvenega simpozija ob 750-letnici prve omembe Maribora kot mesta (december 2004)
- soorganizacija mednarodnega znanstvenega simpozija o življenju in delu umetnostnega zgodovinarja Avguština Stegenška (1875-1920) (oktober 2005)
- organizacija in izvedba znanstvenega simpozija 'Osamosvojitev Slovenije – 15 let kasneje' (november 2006)
- organizacija in izvedba mednarodnega znanstvenega simpozija 'Slovensko hrvaški odnosi skozi zgodovino' (maj 2008)
- soorganizacija mednarodnega znanstvenega simpozija 'Slovenske gorice v revolucionarnem letu 1848' (junij 2008)
Leta 2001 smo v društvu pričeli z izdajanjem znanstvene periodična publikacija Studia historica Slovenica (SHS). Ustanovitelji so si zastavili cilj izdajati revijo, ki bo imela drugačno uredniško vizijo, kot jo imajo druge zgodovinske revije na Slovenskem. V skladu z ustanovnim aktom je Studia historica Slovenica interdisciplinarna znanstvena revija za področje zgodovine, etnologije, umetnostne zgodovine, arheologije, geografije in jezikoslovja, obenem pa objavlja tudi ocene in poročila o publikacijah ter dogajanjih v strokah, ki jih pokriva.
Izdajatelj si je revijo v duhu sodobnega časa pod motom: Svet brez meja, zamislili v prvi vrsti kot mariborsko, štajersko, v nadgradnji pa kot vseslovensko, evropsko, mednarodno torej. Najvišji strokovni nivo revije dokazuje tudi sestava članov uredniškega odbora, kamor so poleg najuglednejših strokovnjakov iz uglednih slovenskih institucij: Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Mariboru, Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani, Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani in Znanstveno raziskovalnega središča v Kopru, povabili še strokovnjake iz Italije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške in ZDA.
SHS je v prvih dveh letnikih izhajala v dveh številkah, od tretjega letnika dalje pa izhajajo tri številke letno. Dvojna številka je vedno v slovenskem jeziku in je tematska, druga pa je zastavljena širše in prinaša razprave v treh jezikih, poleg slovenskega še v angleščini in nemščini. Na takšen način želi izdajatelj promovirati slovensko znanost tudi izven meja. Poleg tega pa revija objavlja razprave najuglednejših evropskih, pa tudi ameriških raziskovalcev, ki so vezane na naš prostor in našo skupno zgodovino, v enem izmed svetovnih jezikov.
Kljub visokem znanstvenem nivoju je za revijo poleg strokovnih krogov veliko zanimanje tudi med ljubitelji naše preteklosti, saj so prispevki pisani zelo zanimivo in berljivo, poleg kvalitetne vsebine so veliko pozornost namenili tudi izgledu revije, ki je zelo sodoben, privlačen, revija pa je tudi bogato slikovno opremljena.
V uredniškem odboru smo si zastavili zelo visoke cilje - revijo želimo uvrstiti med najprestižnejše revije na svetu. Da smo na pravi poti, dokazuje letošnje povabilo v novoustanovljeno evropsko bazo ERIH, kamor so, kot so ustanovitelji zapisali v vabilu, povabili "najuglednejše svetovne humanistične revije".
Na podlagi zgoraj omenjenih referenc je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS leta 2005 Zgodovinskemu društvu dr. Franca Kovačiča v Mariboru podelilo status društva, ki deluje v javnem interesu na področju raziskovalne dejavnosti, ki ga izkazuje s projekti in programi, ki jih društvo izvaja na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti, kot tudi prizadevanj pri sistematični uporabi znanja in razumevanja, pridobljenega s temeljnim oziroma aplikativnim raziskovanjem in razvojem ter iz praktičnih izkušenj (5/II. člen Pravilnika o podelitvi statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju raziskovalne dejavnosti).
Za uspešnejše znanstveno raziskovalno delo na področju humanistike in družboslovja je Izvršni odbor Zgodovinskega društva dr. Franca Kovačiča v Mariboru januarja 2007 ustanovil Znanstvenoraziskovalni inštitut dr. Franc Kovačič, ki deluje v okviru društva in je prvi tovrstni inštitut na področju mestne občine Maribor in širše regije.
Leta 2008 smo v okviru inštituta pričeli še z izdajateljsko dejavnostjo: prva znanstvena monografija je že izšla, v letošnjem letu pa bomo izdali še monografiji dr. Nataše Podgoršek in dr. Janeza Marolta.
Poleg vsega omenjenega je Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča v Mariboru od svoje ustanovitve do danes organiziralo okoli 80 mesečnih predavanj, 25 predstavitev revij, knjig ali drugih znanstvenih publikacij in 12 ekskurzij po Sloveniji in tujini in velja za enega najaktivnejših društev, ki deluje pod okriljem Zveze zgodovinskih društev Slovenije.
Na svečani akademiji ob 10. obletnici društva je slavnostni govornik častni član društva red. prof. dr. Bruno Hartman orisal življenje in delo zgodovinarja in teologa dr. Franca Kovačiča, "osrednje osebnosti znanstvenega Maribora" na prelomu v 20. stoletje pa vse do smrti leta 1939, predsednik društva red. prof. dr. Darko Friš pa predstavil 10 let delovanja društva in njegove dosežke, na katere smo lahko upravičeno ponosni.
Na slovesnosti je društvo priznani (so)oblikovalki mariborske kulture in znanosti zaslužni profesorici. dr. Manici Špendal podelilo plaketo častne članice, zgodovinar Dejan Zadravec pa je letošnji dobitnik Kovačičeve nagrade s plaketo, ki se podeljuje perspektivnim mladim zgodovinarjem za dosežke s področja raziskovanja zgodovine severovzhodne Slovenije.
Društvo je podelilo tudi slavnostne plakete za odlično sodelovanje in vsestransko podporo trem nekdanjim predsednikom Zveze zgodovinskih društev Slovenije: red. prof. dr. Stanetu Grandi, doc. dr. Juriju Perovšku in mag. Branku Goropevšku ter Pokrajinskemu arhivu v Mariboru in Vojaškemu muzeju Slovenske vojske.
V kulturnem programu je sodeloval Ansambel !Kebataola! pod umetniškim vodstvom dirigentke Karmine Šilec.
Dovolite mi, da se na koncu zahvalim za odlično sodelovanje vsem društvenikom in društvenicam, vsem dosedanjim predavateljem, ustanovnemu predsedniku akademiku zaslužnemu profesorju. dr. Jožetu Mlinariču, drugemu predsedniku doc. dr. Andreju Hozjanu, vsem dosedanjim tajnicam in tajnikom društva ter vsem odbornikom. Zahvala gre tudi vsem avtorjem prispevkov v reviji Studia Historica Slovenica, tehnični urednici in vsem članom uredniškega odbora ter vsem referentom na simpozijih. Prepričan sem, da smo v tem desetletju s svojim delom pomembno obogatili humanistična dogajanja v mestu ob Dravi!
Acti labores iucundi! (Opravljeno delo je prijetno!)
Darko Friš