Vabimo Vas na redno mesečno predavanje

doc. dr. Aleša MAVRA

z naslovom

UKRAJINSKA SESTAVLJANKA

Kriza v Ukrajini, ki je izbruhnila lansko jesen, je zbudila precej zanimanja za to po površini največjo samo v Evropi ležečo državo. Predavanje bo v skladu z naslovom opozorilo, da gre pri njej za nenavaden konglomerat zelo raznolikih delov, skozi zgodovino tako rekoč zlepljenih, na mnogih področjih pa še ne zraščenih v veliko sestavljanko. Ob razlagi ukrajinske volilne geografije od referenduma o prenovi Sovjetske zveze marca 1991 do parlamentarnih volitev leta 2012, ki je predvsem v 21. stoletju kazala izrazito bipolarno podobo, ne bo mogoče mimo zgodovinskih temeljev ukrajinskih delitev, ki odmevajo vse do danes. Kot bistveni mejniki bodo pri tem upoštevani preteklost ukrajinskih dežel v okviru velike kneževine Litve in poznejše poljsko-litovske unije, delitve Poljske, ločena pot majhne zahodne in velike vzhodne Ukrajine v 19. stoletju, neuspeli poskus vzpostavitve ukrajinske državnosti po prvi svetovni vojni, razdeljenost ukrajinskih dežel med obema svetovnima vojnama, pa tudi različne faze v odnosu do ukrajinskega jezika in kulture v sovjetski Ukrajini. Predavanje bo ob predstavitvi posameznih zgodovinskih in kulturnih regij opozorilo tudi na bistvene značilnosti oblikovanja ukrajinske narodne zavesti na ozadju pestre jezikovne in verske slike ozemelj, združenih v današnjo ukrajinsko državo. 

Pridružite se nam

v sredo, 4. junija 2014, ob 18. uri,

v razstavišču Archivum

Pokrajinskega arhiva Maribor, Glavni trg 7.

Prisrčno vabljeni!

Vabimo Vas na redno mesečno predavanje

dr. Gregorja JENUŠA

z naslovom

'Maribor' ali 'Marburg an der Drau'?

Spreminjanje nacionalne identitete mesta v prvi polovici 20. stoletja

Maribor je v 20. stoletju večkrat doživljal transformacijo svoje javne podobe. Slednje še zlasti velja za prvo polovico stoletja, ko je bila v javnem življenju še vedno zelo močno prisotna borba med Nemci in Slovenci za oblast v mestu in s tem povezan konflikt med nemško in slovensko identiteto.

Potem ko so Nemci s podpisom pariške mirovne pogodbe bili potisnjeni v položaj narodne manjšine, so v veliki meri izgubili privilegije vladajočega naroda na Slovenskem. Kljub vsemu pa jim je njihov kapital, kakor tudi dejstvo, da so bili najštevilčnejša narodna manjšina na Slovenskem, omogočilo 'preživetje'.

Njihovo upanje na ponovni vzpon je bilo poplačano s pričetkom druge svetovne vojne. 6. aprila 1941 se je na cvetno nedeljo brez vojne napovedi pričel napad na Jugoslavijo, ki je za vedno spremenil podobo Maribora in hkrati zakoličil usodo Nemcev, ki so v njem živeli. Po kratkem vzponu, ko je slovenski 'Maribor' ponovno postal nemški 'Marburg an der Drau', so Nemci Maribor ponovno izgubili, z njim pa simbolično tudi zakoličili lastno usodo. To še najbolje opisuje izrek Borisa Kidriča decembra 1945: “Nemška manjšina pri nas ne bo imela nobene pravice, ker je ne bo.”  

Pridružite se nam

v sredo, 28. maja 2014, ob 18. uri,

v dvorani Karantene, Pobreška cesta 20, Maribor.

Prisrčno vabljeni!