kovacic2_950

V Sloveniji se je začela tako imenovana cestna afera, ki je v ospredje postavila položaj Slovenije v nekdanji federaciji. ZIS je namreč v predlogu za razdelitev mednarodnega posojila za gradnjo avtocest izpustil dva odseka avtoceste Šentilj–Nova Gorica. Slovenska izvršni svet pod vodstvom Staneta Kavčiča je ob podpori slovenske javnosti ostro kritizirala odločitev zveznega izvršnega sveta , ki ga je tedaj vodil Mitja Ribičič.
Zvezna vlada je vztrajala pri svojih odločitvah, v slovenskem vodstvu pa je prišlo do polarizacije – del liberalno usmerjenih politikov je podprl Kavčiča in vlado, ki sta dokazovala, da položaj Slovenije v Jugoslaviji ni takšen, kot bi moral biti, del pa se je ob kritiki politike ZIS postavil na stran konservativnejšega dela političnega vodstva, ki ga je iz zakulisja usmerjal Edvard Kardelj, operativno pa sta se v njem najbolj izpostavila Andrej Marinc in France Popit. Ta del je preprečil sklic izredne seje skupščine, ki ga je zahtevalo 25 poslancev. Nato se je v spor vmešalo še vodstvo jugoslovanskih komunistov, ki je na seji izvršnega biroja slovensko cestno afero obsodilo kot nacionalistično. Seja in posebni sestanek Tita s slovenskim vodstvom po njej sta delitev v slovenskem vodstvu še poglobila.
V javnosti se je sistematično ustvarjal vtis, da se bije boj med neostalinisti, ki jih vodi France Popit in ki se opirajo na politični monopol Zveze komunistov, in nacionalnimi demokratičnimi silami, ki izhajajo iz mlajše inteligence, oporo pa iščejo pri Stanetu Kavčiču.

produkcija: i-resitve.net